Literatura

http://images.ceneje.si/products/thumbnails/ImageHomePageZoomed/generic-usb-kljuc-2gb-746047_1024x768.jpg
https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjRivWWROxZO4Udro06Bb9UDObeVzEpuwZg0WQ8WjFwj2J-XmAlbAhmOBhXFpJsWdWME7-Yub3WZNzGm6R8L_xPTO-f2QvcwkQy65EIjv04Z9ryrLnwqQ8w7ptObBosPpJxpX6fFDdVtY0/s1600/DVD+ripper+for+mac.jpg
http://blog.parentella.com/wp-content/uploads/2011/02/floppy.jpg
http://www.instalater.si/slike/7_stevilka/Slika-1__izmenicni_generator_01_copy.jpg
http://static.howstuffworks.com/gif/floppy-disk-track.jpg
http://www.radioaktual.si/uploads/disketa_splona.jpg
http://atyourserv.net/wordpress/wp-content/uploads/2007/06/cd.jpg
http://www.enaa.com/oddelki/racunalnistvo/Assets/product_images/usb_kljuc__1gb__usb_2_0___moder__11mb_8mb_TR020998.jpg

USB ključ

V zadnjem času je postala zelo razširjena oprema za shranjevanje podatkov USB ključ, ki shranjevanje opravlja preko univerzalnega serijskega vodila USB, namenjenega priklopu različnih zunanjih računalnikovih naprav. USB ključ je elektronski pomnilnik, ki deluje podobno kot ROM. Razvit je bil okoli leta 1998 v IBM in kot nadomestilo za disketnik. Za svoje delovanje jemlje delovno električno energijo iz računalnika. Novejši USB ključi imajo od 256 MB do nekaj GB prostora za shranjevanje podatkov. Njihova prednost je v preprosti uporabi, priročni majhni obliki in možnosti večkratnega zapisovanja ter brisanja podatkov.

Vrste zgoščenk

Osnovne zgoščenke CD imajo veliko pomanjkljivost, saj lahko podatke nanje zapišemo le enkrat, zato jih pogosto označujemo s kartico CD-ROM. Zgoščenke CD-R omogočajo enkratni zapis podatkov z računalnikovim zapisovalnikom zgoščenk, zgoščenke CD-RW pa omogočajo večkratno zapisovanje, brisanje in ponovno zapisovanje.

Leta 1996 so na tržišče prišle zgoščenke DVD, ki so po načinu zapisovanja in branja podatkov podobne običajnim zgoščenkam, le spiralna sled je bolj tesno navita in izbokline imajo manjšo velikost. Njihova zmogljivost je zato mnogo večja in znaša 4,7 GB, osnovna hitrost pa 1350 kB/s. Tudi za njih veljajo vse zapisne kratice (DVD-ROM, DVD-R, DVD-RW).

Osnovna bralna hitrost

OSNOVNA BRALNA HITROST zgoščenk CD  je 150 kB/s, kar je utrezno za predvajanje glasbe (glasbena zgoščenka), za predvajanje videa pa je to prepočasno. Zato so prvim CD pogonom sledili pogoni z dvakratno hitrostjo, tem pa vse hitrejši (npr. 32-kratni, 52-kratni, 74-kratni), pri katerih pa hitrost prenosa ni več premosorazmerna hitrosti vrtenja zgoščenke.

Velikost in dostopni čas diska, disketa in zgoščenka

Pomembna podatka za disk sta njegova VELIKOST in DOSTOPNI ČAS. Sodobni diski v osebnih računalnikih imajo že zelo velike zmogljivosti, saj dosegajo velikosti nekaj 100 GB, tehnološki razvoj vpliva na stalno povečevanje te lastnosti. Dostopni čas predstavlja povprečni čas, ki je potreben za dostop do kateregakoli podatka na disku. Dostopni čas pri običajnih diskih je med 5 in 10 ms.

DISKETA je podobna disku, le da je izdelana iz gibke plasti in vstavljena v kvadratno zaščitno ovojnico. Disketa je izmenljiva, kat pomeni, da jo lahko vzamemo iz pogona in prenesemo v drugega. Običajne 3,5 palčne diskete imajo zmogljivost le 1,44 MB, zato se v zadnjem času skoraj ne uporablja več.

ZGOŠČENKA je v zadnjem času zelo pogost element zunanjega optičnega pomnilnika. Predstavlja tanko okroglo ploščo iz prozorne plastike, običajno premera 12 cm, prevlečene s tanko odbojno plastjo iz kovine, (na kateri so zapisani podatki), in zaščitno plastjo.



                      dvd


               disketa

 

                                                     

                                

                                                                                                   





                                                    







Disk

DISK ali natančneje pomnilnik z magnetnim diskom ima magnetno zapisovalno površino v obliki trde okrogle plošče. Najlažje si ga predtavljamo kot nekakšno gramofonsko ploščo, pomnilnik pa kot gramofon, vendar namesto igle beremo in pišemo z magnetno glavo. Trdi disk je lahko sestavljen iz cele "skladovnice plošč", med katerimi se premikajo pisalno-bralne glave. Disk se vrti s konstantno hitrostjo npr. 7200 vrtljajev/min. S tem je poljuben podatek na disku dosežen zelo hitro. Na trgu so dostopne različne izvedbe diskovnih enot: enote s stalnim diskom in enote z izmenljivim diskom.



Na diskih se podatki, organizirani po SELEKTORJIH, zapisujejo v krogih, ki jim pravimo SLEDI. Glave se gibljejo v radialni smeri, plošče pa se vrtijo okoli svoje osi. Na ta način poiščemo sled s premikom glave, podatke na posamezni sledi pa zaporedno. Prav dejstvo, da moramo poiskati le pravo sled (ne pa, da bi bilo potrebno prebirati vsebino sledi, ki jih ne potrebujemo), nam prinese v primerjavi z magnetnim trakom bistveno hitrejši dostop do podatkov.

Magnetni način

Najpogostejši način zapisa in branja podatkov zunanjega pomnilnika je še vedno MAGNETNI NAČIN, katerega osnovni princip je, da primerno površino prekrijemo z magnetno snovjo in nato majhna področja namagnetimo v eno izmed dveh možnih smeri. Ena smer ustreza logični "1", druga pa "0". Ena od prednosti magnetnega zapisa je tudi ta, da so magnetna področja stabilna, elementarni magnetki so vsi usmerjeni v eno smer, in če se eden po naključju (motnja) obrne, ga sosednji potisnejo v staro smer. Ta način ni samo dokaj stabilen, temveč tudi cenen, zato se je tako dolgo ohranil. v prihodnosti se sicer obetajo nekatere spremembe, vendar niti cena niti tehnologija še nista primerni za skorajšnjo množično uporabo.

Zunanji pomnilnik

Zanj je značilno, da je hiter, majhen in običajno služi le za začasno shranjevanje podatkov. Seveda pa potrebujemo tudi pomnilne enote, na katere lahko podatje shranimo za dalj časa, jih prenašamo iz računalnika na računalnik, na njih podatke arhiviramo. Tak pomnilnik je ZUNANJI POMNILNIK računalnika. Služi za trajno shranjevanje podatkov, v postopkih zapisovanja in branja je nekoliko počasnejši in je običajno nekoliko večji.

Zunanji pomnilnik ima za razliko od notranjega pomnilnika dvojno vlogo, in sicer predstavlja:

-razširitev notranjega pomnilnika in

-vhodno-izhodno enoto.

Vprimerjavi z notranjim pomnilnikom je pisanje in prebiranje podatkov na zunanjih pomnilnikih mnogo počasnejše, pri čemer pa zunanje pomnilne enote odlikujeta trajnost zapisa in sposobnost, da hranijo bistveno večje količine podatkov. Gre za naprave, ki jih v sedanjem času lahko v tehnološkem smislu delimo v tri skupine:

- ELEKTROMAGNETNE POMNILNIKE,ki uporabljajo princip magnetnega zapisa 

disketa

- OPTIČNE POMNILNIKE, ki uporabljajo princip zapisa in branja z laserskim žarkom

- POLPREVODNIŠKE POMNILNIKE, ki uporabljajo princip zapisa in branja podatkov s pomočjo integriranih vezij

Opis in notranji pomnilnik

Proces deluje tako, da iz pomnilnika jemlje ukaze in podatke, opravi določene operacije - izračune, rezultate pa nato ponovno prenese v pomnilnik. Glavna naloga pomnilnika je shranjevanje - pomnjenje ukazov in podatkov, in to za krajši ali daljši čas. Glede na to ima pomnenje v računalniku dve dejavnosti, prva je zapis podatka v pomnilnik, druga pa je ponovno branje shranjenega podatka.Računalnik opravi veliko branja in shranjevanja, zato morajo biti pomnilne enote ustrezno velike in hitre, da shranjevanje in branje ne vzameta preveč časa. Da delo računalnika poteka čim hitreje, računalnik pri svojem delu podatke neposredno zapisuje in bere le iz najhitrejših enot, zgrajenih iz elektronskih vezij, ki jih na matično ploščo računalnika vgradimo v obliki pomnilniškega čipa. Takemu pomnilniku pravimo NOTRANJI POMNILNIK.

Uvod

Kot seminarsko nalogo bom s pomočjo spletnika predstavila pomnilnik.